Obnova in oživitev nekdanjega »Konzuma«
Železničarska kolonija na Taboru je zelo poseben kulturno-zgodovinski urbanistični spomenik iz druge polovice 19. stoletja. Ko je bilo mesto Maribor šele v povojih so Južne železnice z Dunaja zgradile Železničarsko kolonijo kot svojo postojanko na železniški trasi med Dunajem in Trstom. Stavba imenovana »Konzum« (skladišče in trgovina) je bila glede na nekatere zgodovinske zapise zgrajena leta 1874, nekaj let po izgradnji 32-tih hiš v Železničarski koloniji, prav z namenom, da prebivalcem naselja služi kot prostor, kjer se zalagajo z živili in drugimi stvarmi, potrebnimi za življenje v naselju. Poleg »Šole« in »Zavetišča« je bil »Konzum« edina zgradba v naselju, ki je služila skupnostnim potrebam. Šele z izgradnjo Železničarske kolonije se je začelo naseljevanje desnega brega Drave. Centra alternativne in avtonomne produkcije v »Konzum« tako vrača zgodovinsko vlogo zgradbe.
»Konzum« se nahaja neposredno ob starem »Zavetišču«, ki se danes že oddaja v rabo različnim nepridobitnim dejavnostim s področja kulture, športa, zdravstva. S socialno-podjetniškimi in socialno-kulturnimi dejavnostmi v zgradbi »Konzuma« se tako odlično dopolnjujejo dejavnosti, ki so v (pre)majhnem obsegu že v tem okolju. Mestna četrt Magdalena načrtuje tudi obnovo starega »Zavetišča«. Trikotnik med Preradovičevo ulico, Ulico heroja Zidanška ter Gorkega ulico, kjer se nahajata »Konzum« in »Zavetišče« ter tradicionalno balinišče, kar kliče po temeljiti prenovi in ponovni oživitvi. Civilna iniciativa, ki poleg CAAP-a vključuje tudi druge akterje iz tega okolja, si intenzivno prizadeva za izdelavo celovite urbanistične zasnove tega trikotnika ter postopne prenove objektov in okolice. S tem bi pretežno spalna naselja Tabor in Studenci pridobila prekrasen dnevni center za lokalne prebivalce.
Oživitev »Konzuma« s Centrom alternativne in avtonomne produkcije ima torej za Maribor posebno simbolno vrednost. Južne železnice so namreč z izgradnjo delavnic in Železničarske kolonije postavile enega od temeljev začetkov tako industrijskega razvoja Maribora kakor tudi razvoja Maribora nasploh. Nova oživitev tega prostora, tokrat po principih alternativne produkcije in socialnega podjetništva, simbolizira tradicionalno tesno navezavo razvoja mesta na produkcijske potenciale mesta.
