Vse dejavnosti, ki se razvijajo v CAAP, so poleg ustvarjanju delovnih mest v celoti posvečene izboljševanju kvalitete življenja v mestu: dvig samopreskrbe s hrano, izboljšanje na področju trajnostne mobilnosti, dvig ravni socialnega vključevanja ranljivih skupin, ponovno izgrajevanje skupnosti, dvig zaupanja med ljudmi, dvig zavesti o pomenu politične participacije posameznikov ipd.

Predstavniki CAAP so v letu 2013 sodelovali v delovni skupini predstavnikov nevladnih organizacij za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014 -2020 in Operativnega programa 2014 -2020 ter pri pripravi projektnih predlogov za Regionalni razvojni program Podravja 2014- 2020.

CAAP kot primer dobre prakse – Od otvoritve 16.11.2012 dalje nastopa kot primer dobre prakse za področje razvoja novih socialnih in ekoloških praks ter socialnega podjetništva in zadružništva. Prostore centra ter skupnostne urbane vrtove si ogleda cca. 1 organiziran obisk na teden. Obiski vključujejo od 1 do 60 ljudi, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije, občasno tudi iz tujine. CAAP kot primer dobre prakse so do sedaj obiskovali predstavniki različnih nevladnih organizacij, podjetij, predstavniki občin, predstavniki ministrstev, ministri in predsednica vlade RS, predsednik RS, predstavniki Regionalnih razvojnih agencij RRA in Lokalnih akcijskih skupin LAS, organizirane skupine v okviru Regionalnih stičišč NVO, zainteresirani posamezniki, skupine študentov pod vodstvom mentorjev/profesorjev ipd.
Po vzgledu CAAP in Skupnostnega urbanega vrta v Borovi vasi so se že pričeli razvijati podobni programi v drugih krajih po Slovniji, npr. urbani vrt v Kranju, nove zadruge in socialna podjetja ipd.

Nagrade in priznanja
– CAAP je leta 2013 prejel priznanje »Listina mesta Maribor«, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor
– Zadruga Dobrina je leta 2013 prejela nagrado UniCredit Fundacije za najboljšo socialno-podjetniško
iniciativo v Sloveniji
– Združenje Frekvenca je leta 2013 za izdajo Slovensko-romskega slovarja prejelo Evropsko jezikovno
priznanje.

Učinki CAAP
– 30 posameznikov si zagotavlja redni prihodek v CAAP (zaposlitve, honorarno delo, javna dela ipd.);
– 100 gospodinjstev si prideluje svojo hrano v urbanih vrtovih;
– 32 obratov javne prehrane (šole, vrtci, domovi starostnikov) se delno oskrbuje s hrano pri malih
kmetijah iz zaledja Maribora;
– 70 gospodinjstev v mestu je naročeno na tedenske zabojčke z lokalno sezonsko hrano;
– 150 posameznikov je postalo Varuhov semen, ki skrbijo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih
rastlin;
– 6 pripadnikov romske skupnosti je zaposlenih v programih v CAAP;
– 15 mladih se je usposobilo za poklic kolesarskega mehanika in so pričeli z razvojem kolesarske
zadruge – Kooperative BikeLab z.o.o.;
– cca. 50 posameznikov redno ali občasno uporablja sodelovni/coworking prostor, ki ga nudi CAAP, za
svoje delo in za sodelovanje z drugimi pri razvoju podjetniških idej;
– na novo samozaposleni posamezniki (s.p.) redno delajo v CAAP in tako v povezovanju in sodelovanju
z drugimi posamezniki in organizacijami razvijajo nove projekte in produkte;
– samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti v okviru Iniciative Mestni zbor uporabljajo prostore
CAAP za svoja srečanja, kjer prebivalci mesta razpravljajo o potrebah v lokalnem okolju in svoje
predloge posredujejo občinski upravi, ter tako prebujajo politično participacijo v mestu;
– Univerza v Mariboru/Raz:um uporablja sodelovni/coworking prostor v CAAP za aktivnosti projekta
Demola, v okviru katerega se študentske skupine povezujejo z gospodarstvom;
– izvajajo se redna izobraževanja in usposabljanja na področjih: socialnega podjetništva, zadružništva,
socialno-kulturnega dela, samoorganizacije, samopreskrbe itd.;
– izvaja se mreženje posameznikov in organizacij na področju trajnostne lokalne preskrbe, biotske
pestrosti, trajnostne mobilnosti, zadružništva, socialnega podjetništva, socialno-kulturnega dela,
socialnega vključevanja posameznikov iz ranljivih skupin itd.

Poslovno poročilo_ZdruženjeCAAP_2013.pdf

CAAP v letu 2013