Video: Soočenje županskih kandidatov v CAAP

Tukaj si lahko ogledate videoposnetek z javnega soočenja županskih kandidatov, ki je potekalo v torek, 5. 3. 2013, v Centru alternativne in avtonomne produkcije – CAAP.

 

 

Kot platforma povezovanja organizacij, ki delujejo na področju novih ekonomij, socialnega podjetništva ter novih socialnih in ekoloških praks je Center alternativne in avtonomne produkcije – CAAP bistveno zavezan vzpostavljanju in razvoju inovativnih in trajnostnih programov v svojem neposrednem okolju. Zato se nam je zdelo pomembno zagotoviti prostor, kjer se o konkretnih vizijah za razvoj mesta javno govori in načrtuje.

S tem namenom smo v torek 5. 3. 2013 ob 18.00 organizirali javno soočenje županskih kandidatk in kandidatov. Kandidatka in kandidati so odgovarjali na vprašanja o:
- razvoju socialnega podjetništva,
- trajnostni mobilnosti,
- socialnem vključevanju ranljivih družbenih skupin,
- biotski pestrosti kulturnih rastlin,
- lokalni samopreskrbi (hrana, stanovanja, energija…),
- urbanih vrtovih.

Soočenja so se udeležili (iz leve proti desni): dr. Andrej Fištravec (neodvisni kandidat), Avgust Heričko (NSi), Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda – SSN), Andrej Ketiš (Lista za Maribor), Milan Mikl (Županova lista in SLS), Monika Piberl (Glas žensk Slovenije) in Milan Razdevšek (LDS). Soočenje je moderirala Darja Potočan (novnarka).

 

Foto: Andrej Cvetnič

Županskim kandidatom smo 4 dni pred soočenjem poslali vprašanja, na katera bi naj na soočenju zbrani javnosti odgovorili, zato smo pričakovali, da pridejo na soočenje vsebinsko pripravljeni. Vprašanja županskim kandidatom, ki smo jih pripravile organizacije v CAAP:

 

1. TRAJNOSTNA LOKALNA PRESKRBA

V Sloveniji je stanje na področju lokalne preskrbe zaskrbljujoče zaradi nizkega deleža samooskrbe (npr. zelenjava cca. 30 %). Potrošnikom ni na razpolago dovolj lokalne zelenjave, potrošniki pa tudi niso dovolj osveščeni o pomenu pridelave, pestrosti sezonske pridelave kulturnih rastlin (zelenjava, stare/pozabljene vrste poljščin,…). Kmetij, ki bi pridelovale takšno živo hrano je premalo, saj je kmečko delo nespoštovano in necenjeno, odkupne cene pa ne dosegajo pokritja stroškov dela.

Na nivoju državne in EU zakonodaje so dejstva znana, vendar je mogoče prav na nivoju lokalnih skupnosti zakonodajne ovire, stereotipe o kmetovanju, o ekološkem sistemu pridelave, preseči. S katerimi ukrepi bi na lokalni ravni (brez računanja na spremembe državne in EU regulative) v naslednjih petih letih dosegli povečanje lokalne preskrbe (trženja lokalnih pridelkov, krepitev lokalnih pridelovalcev in dolgoročno izboljšanje zdravstvene slike, zmanjšanje porabe nižje kakovostnih uvoženih živil) na območju Maribora in njegovega zaledja, ter v kolikih %?

 

2. SOCIALNO PODJETNIŠTVO

Razvoj socialnega podjetništva se ponuja kot dober odgovor na obstoječo gospodarsko krizo in veliko brezposelnost. Poleg tega, da socialno podjetništvo ustvarja nova delovna mesta, je hkrati tudi promotor novih družbi in naravi prijaznejših ekonomij. Trenutno MOM socialnega podjetništva na zna niti umestiti med delovna področja svojih uradov. V strategiji mesta je socialnemu podjetništvu namenjen samo en odstavek. Kakšno mesto boste kot župan/županja pripisali socialnemu podjetništvu v svojem videnju razvoja mesta? Kaj menite o predlogu, da se vsa podjetja v večinski občinski lasti prestrukturirajo v socialna podjetja?

 

3. ROMSKA SKUPNOST

Ali ste seznanjeni z romsko problematiko v Mariboru? Mestni svet MOM naj bi ustanovil posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti. To delovno telo naj bi po zakonu imelo predvidoma 6 članov, od katerih bi naj bila polovica pripadnikov romske skupnosti. Po (ZRomS-1) in njegovem 8. členu so naloge takšnega delovnega telesa:

“– spremlja in obravnava položaj pripadnikov romske skupnosti v samoupravni lokalni skupnosti;

– obravnava in daje predloge ter pobude o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice;

– dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega programa samoupravne lokalne skupnosti, zlasti pa pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnosti v samoupravni lokalni skupnosti;

– obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romskega jezika in kulture;

– sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organizacijami v samoupravni lokalni skupnosti.”

Glede na podatke, ki smo jih do sedaj uspeli pridobiti je razvidno (iz dokumenta Številka: 03201-16/2008 020008 SM, datum: 27. avgust 2008, sprememba: 15. april 2011), da delovno skupino za spremljanje in reševanje romske problematike v MOM sestavljajo: predsednik Janez UJČIČ, podpredsednik Aleš ŠKOF, člani: Branko BURJAN, Hermina PERNAT, Zlatica MARINIČ, Simona RATAJC, Fatimir BEČIRI, Rexhep KRASNIQI. Kolikor nam je znano Janez Ujčič dela v Ljubljani, Aleš Škof pa je preminil. Zato sklepamo, da ta skupina ne deluje. Prav tako zakonodaja predvideva vsaj polovico članov sveta pripadnikov romske skupnosti, iz zapisnika pa to ni razvidno, saj sta pripadnika romske skupnosti le 2 od 8 članov.

 

4. RAZVOJ KOLESARSKEGA PROMETA

Mestna občina Maribor je v lanskem letu namenila 100.000 € za razvoj kolesarskega omrežja. Graz na letni ravni za razvoj kolesarskega prometa nameni 2.000.000 €. Maribor ima 5 % kolesarskega prometa, Gradz ima 16 % kolesarskega prometa. Hrvaška Koprivnica ima 30 % kolesarskega prometa. Koliko sredstev boste na letni ravni namenili razvoju kolesarskega prometa?

 

5. URBANI VRTOVI

V letu 2012 je bil uspešno izveden projekt izgradnje prvega urbanega eko vrta v Mariboru. Svoj vrtiček je dobilo 80 vrtičkarjev, število tistih, ki na tak podoben vrtiček še čakajo, pa se veča iz dneva v dan. Lasten vrtiček lahko predstavlja bistveno znižanje osnovnih stroškov gospodinjstev in hkrati bistveno zvišanje kvalitete prehrane. Mestna občina ima v lasti mnoga primerna zemljišča za izgradnjo tovrstih vrtov. Hkrati pa Evropska komisija v okviru razpisa Life+ zagotavlja visoka sredstva za izvedbo takšnih projektov. Katere korake bo mestna občina pod vašim vodstvom storila v smeri zagotavljanja urbanih vrtov za prebivalce meste?

 

6. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA

Mladim je danes izredno otežen dostop do trajne in cenovno dostopne rešitve stanovanjskega problema. Po drugi strani ima mesto v lasti mnoge objekte, ki vztrajno propadajo, ter mnoga zemljišča. Hkrati poznamo tudi številne prakse stanovanjskih kooperativ iz tujine, kakor tudi iz naše lastne zgodovine. Prebivalci mesta se lahko povezani skupaj lotijo reševanja stanovanjskih problemov (s skupnimi obnovami starih zgradb, s skupinskimi novogradnjami ipd.), vendar tovrstni projekti zahtevajo podporo s strani mesta. Tudi v Mariboru se že oblikujejo prvi zametki skupin, ki želijo na ta način reševati svoj stanovanjski problem. Kako bo mestna občina pod vašim vodstvom stopila nasproti tovrstnim iniciativam?

 

7. BIOTSKA PESTROST KULTURNIH RASTLIN

Podravska regija je biotsko ena izmed najbolj bogatih regij pri nas. Ena izmed posebnosti mesta Maribor je tudi stara trta – najstarejša trta na svetu. Ohranjanje agrobiodiverzitete (tj, pestrosti kulturnih rastlin) je tako že del mariborske tradicije. V mestu se je pojavilo kar nekaj iniciativ, ki se ukvarjajo s področjem agrobiodiverzitete. Pestrost kulturnih rastlin je tudi osnova samooskrbe s hrano, o kateri zadnje čase tako radi govorimo. Kaj bo mestna občina pod vašim vodstvom storila za nadaljnji razvoj področja ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin (strateška usmeritev, finančna sredstva, kmetijske površine za razmnoževanje semenskega materiala)?

 

 

 



Koordinate:

Tkalski prehod 4
2000 Maribor
T: 02 621 02 94
e: info@caap.si

Spletna agencija Arhit