Mozaik biotske pestrosti

Ljudje se razlikujemo med seboj. Zato so tudi razlogi, ki govorijo v prid lastne pridelave semena starih slovenskih sort, različni. Nekateri ohranjajo te sorte, ker ne želijo izgubiti vezi s preteklostjo, ko je bila babičina solata tako slastna. Nekateri to počnejo, ker želijo prispevati svoj delček v zgodovino izbrane rastline in jo predati v roke svojih otrok. Spet drugi to počnejo iz golega veselja; semenarjenje je zabavno.

Semenska knjižnica je alternativni pristop k ohranjanju biotske pestrosti kulturnih rastlin, ki krepi lokalno skupnost in vrača seme v roke ljudi in v naravo. Primeri dobrih praks, ki so že vrsto let razviti v svetu, predstavljajo temelj semenske knjižnice, ki nastaja in se razvija pod taktirko Urbanih brazd.

Srčika semenske knjižnice je varovanje, ohranjanje in spodbujanje ponovne kultivacije starih slovenskih sort. Pod dežnik knjižnične zaščite so zaobjete avtohtone, tradicionalne ali udomačene sorte kulturnih rastlin, namenjene za prehrano ljudi. V ospredje je postavljeno iskanje in zbiranje redkih ali ogroženih vrst in sort vrtnin, poljščin, sadnih rastlin in vinske trte, ki niso več dostopne preko komercialnih semenskih katalogov.

Semenska knjižnica kot mehanizem je sestavljena iz dveh osnovnih elementov; ljudske rastlinske genske banke in mreže varuhov semen. V prostorih semenske knjižnice se tako hranijo vzorci semena različnih rastlinskih vrst, ki so kadarkoli na voljo za izposojo vsakemu članu knjižnice. Seme preko varuhov semen potuje na slovenska polja in vrtove. Od tam se vrne nazaj v knjižnico ali nadaljuje svojo pot do drugega varuha.

Varuhi semen so vsi tisti posamezniki ali skupine ljudi, ki s kultivacijo starih ali redkih rastlinskih vrst in sort prispevajo svoj delček v mozaik biotske pestrosti. S pridelovanjem, sušenjem, čiščenjem in hranjenjem semen izbrane rastlinske sorte napajajo mrežo varuhov semen z rastlinskim razmnoževalnim materialom ter pridobljenim znanjem in izkušnjami. Pri tem so trajnostno naravnane kmetijske prakse del sistema pridelave semen.

Mreža varuhov semen, se neodvisno od prostorov semenske knjižnice razpreda na podlagi spletne strani knjižnice. Ta predstavlja kažipot med tehnikami samostojnega pridobivanja semena, rastlinskim razmnoževalnim materialom, varuhi semen in še mnogo več. Semenska knjižnica kot mediator spodbuja nemoteno delovanje mreže in mesto, na katerega se lahko varuhi obrnejo s svojimi vprašanji, predlogi in idejami.

Vizija semenske knjižnice je brezplačna izmenjava semen ali sadilnega materiala med svojimi člani. Sistem brezplačne blagovne menjave krepi skupnost varuhov semen, ki s skupnimi močmi in v dobri veri ohranjajo pestrost kmetijskih rastlin. Vsak delček, ki ga posamezen varuh prispeva v bazen pestrosti starih slovenskih sort, neposredno vpliva na večjo izbiro in dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala celotni mreži varuhov semen.

Zdravo in kvalitetno seme je prvi pogoj za kakovosten pridelek v naslednjem letu. Semenska knjižnica z nudenjem informacij, kot so stopnja kaljivosti semena, vlaga v zrnu in različni alternativni načini razkuževanja semena, pomaga varuhom do skupnih ciljev; pridelave visoko kakovostnega semenskega materiala, ki izvira iz Slovenije.

Semenska knjižnica, kot del Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, v območje svojega delovanja vključuje podravsko in pomursko regijo. Skupaj s tem se je osnovalo tudi osnovno poslanstvo knjižnice; iskanje in zbiranje starih varietet kulturnih rastlin, ki so prilagojene mikroklimi in rastnim pogojem Podravja in Pomurja. Mreža varuhov semen je tako vzpostavljena med lokalnimi kmeti, vrtičkarji in drugimi posamezniki, ki izhajajo iz tega območja.

Vloga semenske knjižnice v ohranjanju biotske pestrosti kulturnih rastlin pa ni omejena zgolj na iskanje, varovanje in spodbujanje pridelovanja starih rastlinskih sort, ampak mnogo več. Poslanstvo semenske knjižnice se kaže tudi v dviganju zavesti o pomenu pestrosti kmetijskih rastlin, obnavljanju tradicionalnih znanj s področja semenarjenja v Sloveniji in ne nazadnje v razvijanju sodelovanj s številnimi sorodnimi organizacijami in institucijami od doma in drugod.

Vrata semenske knjižnice so vedno odprta vsakomur, ki želi stopiti skoznje. Tako je vsakemu posamezniku dana možnost, da prevzame varstvo nad izbrano rastlino, da podpre poslanstvo semenske knjižnice ali da na kakršenkoli drug način prispeva k delovanju in izboljšanju semenske knjižnice. S skupnimi močni lahko naredimo več in boljše. Dobrodošli!

Razlogi, ki se skrivajo v ozadju vzpostavljanja semenske knjižnice, so zelo raznoliki ter bolj ali manj kompleksni. Pestrost kmetijskih rastlin, tako genetska kot pridelovalna, je izjemnega pomena za obstoj človeške vrste. Genetska raznolikost rastlinam omogoča preživetje v spreminjajočem se habitatu ter s tem kontinuirano prilagajanje novim življenjskim razmeram in postopen razvoj odpornosti proti boleznim in škodljivcem. Stare avtohtone sorte so se skozi svojo evolucijo že prilagodile okolju, iz katerega izvirajo. Napredek v tehnologiji, intenzivnost pridelave ter prehajanje tržnih in kulturnih meja so povzročili favoriziranje tržno donosnih rastlin. Tako se je pestrost kmetijskih rastlin, na globalni ravni, iz bogastva 50.000 rastlinskih vrst, primernih za prehrano ljudi, zmanjšala na borih 40 odstotka intenzivno pridelovanih vrst, kar v odstotkih predstavlja le 0,08 odstotkov vrst.

Sodobno kmetijstvo tako na prvo mesto postavlja kvantiteto pridelka, kakovost in pestrost v prehrani pa sta drugorazredni standard. Napredek na področju biologije in genetike, ki je pripeljal do odkritja hibridov in gensko spremenjenih rastlin, je prav tako botroval k zmanjševanju razširjenosti uporabe starih lokalnih sort. Od hibridnih sort je zelo težko pridelati seme za setev v naslednjem letu. Te so bile ustvarjene z namenom pridobivanja enkratnega in velikega pridelka. Nezmožnost pridelave semena iz teh križancev nas potiska v nemilost tržno oblikovanih cen semenskega materiala, ki smo ga primorani kupovati vedno znova in znova. Prav tako lahko ima masovna uporaba hibridov, katerih značilnost so genetsko zelo podobne linije, za posledico izgubo nekaterih pomembnih nosilcev genov, kot je sposobnost prilagajanja rastlin novim rastnim razmeram. Nevarnost pojava bolezni in škodljivcev ter tveganje za izgubo pridelka ob neuporabi kemičnih sredstev ali gnojenja ne ogrožata samo zdravja ljudi, ampak tudi ravnovesje naravnega ekosistema. Še večjo nevarnost biotski pestrosti predstavlja vse večji razmah gensko spremenjenih rastlin, produktov manipulacije rastlinske DNK z metodo genskega inženiringa. Vpliv teh super rastlin na človeka še ni popolnoma raziskan, je pa jasno, da rastline s spremenjenim dednim zapisom v naravo vnašajo jo-jo učinek; premoč nad enim naravnim sovražnikom ima za posledico pojav še močnejšega in zahrbtnejšega predatorja.

Skozi zgodovino se je spremenil tako način življenja kot tudi odnos ljudi do hrane. Ljudje se premalo zavedamo, da izguba pestrost kulturnih rastlin, ki so jih naši predniki tako skrbno gojili in varovali dolga stoletja, predstavlja grožnjo naši naravni dediščini, ki smo jo dolžni ohranjati. Posledice se kažejo v izgubi tradicije ohranjanja in kultiviranja starih sort kmetijskih rastlin in pripadajočega znanja, ki se je skozi stoletja prenašalo iz generacije na generacijo. Svetovno prebivalstvo je postalo vse bolj odvisno od komercialnih pridelovalcev hrane in velikih semenarskih korporacij. Seme tako postaja tržna lastnina velikih monopolistov, ki nam preko svoje ponudbe diktirajo, kaj pridelovati in s čim se prehranjevati; stare, lokalno razvite rastlinske sorte so že zdavnaj izgubile svoje mesto v njihovih semenskih katalogih. Izmenjavo in dostopnost semen različnih kulturnih rastlin omejuje tudi zakonodaja in sta, kot vse ostalo, povezani s stroški. Posledica tega pa ni samo izločitev nekaterih avtohtonih in domačih sort iz nacionalnih seznamov, ampak njihovo dejansko izumrtje.

Hitro izginjanje rastlinskih genskih virov postaja vse bolj pereč globalni problem. Po nekaterih ocenah se je samo v zadnjem stoletju izgubilo okoli 75 odstotkov različnih varietet kulturnih rastlin; v Sloveniji, deželi, ki se rada ponaša z bogato naravno dediščino, so številke še višje, seznam avtohtonih, tradicionalnih (udomačenih) in domačih sort pa se nezadržno krajša.

Semenska knjižnica kot alternativni pristop ohranjanja naravne dediščine prevzema svojo člen v verigi varovanja biotske pestrosti kulturnih rastlin. Hkrati daje možnost aktivnega sodelovanja pri gradnji družbene mreže in dvigu socialnega kapitala ter preko opolnomočenja posameznika tudi osebnostno izpolnitev.



Koordinate:

Volkmerjev prehod 4
2000 Maribor
M: 040376202
E: info@caap.si

Spletna agencija Arhit