Skupnostni urbani vrt

Urbani vrtovi predstavljajo ekonomske, ekološke, kulturne in socialne izzive lokalnemu prebivalstvu, saj poleg prostora za druženje, menjave, interakcije, nudijo tudi samooskrbo, učenje ter socialni in kulturni korektiv, hkrati pa ponovno povežejo življenje z neposrednim izkustvom zadovoljevanja človekovih potreb.

V Mariboru je v času Evropske prestolnice kulture zaživel prvi skupnostni urbani ekološki vrt. Na območju Mestne četrti Radvanje pri Borovi vasi smo skupaj s prebivalci zastavili idejo skupnostnega vrta, prek katere se bo že letos začela samooskrba meščanov s svežimi pridelki, hkrati pa raste tudi prostor spoznavanja, druženja, učenja in spodbujanja organiziranja skupnosti.

Pri zasnovi ideje smo se oprli na prakse iz Avstrije, Nemčije, Anglije, Irske in Združenih držav. Kot dober primer ureditve, ki je bil izdelan za Maribor, velja načrt iz osemdesetih let. Ta je predvideval ureditev vrtov v Stražunskem gozdu, a ni bil nikdar realiziran. Opremljeni s temi primeri in praksami iz tujine ter že obstoječimi poskusi celostne ureditve urbanega vrtnarstva v Mariboru smo sestavili predloge za nove ureditve, ki smo jih želeli realizirati kot enega od sedmih programov Urbanih brazd. Predlagali smo pet lokacij v mestu, vendar je zaradi različnih razlogov – razpršeno lastništvo, načrti gradenj – večina predlogov odpadla. Skupaj s podžupanom Mestne občine Maribor Tomažem Kanclerjem smo se dogovorili za najprimernejšo lokacijo pri Borovi vasi v Mestni četrti Radvanje, ki je bila neobdelana, v bližini drugih vrtičkarjev in na najbolj gosto poseljenem delu mesta.

Odziv ljudi je izjemen tako v Mariboru kot tudi v partnerskih mestih in drugih večjih mestih v Sloveniji. Številni strokovnjaki so podprli idejo in ustvarjanje vrta. Vse več je skupin, ki želijo organizirano predstavitev nastajajoče prakse, med drugim tudi organizacije diplomiranih agronomov mariborske univerze, profesorjev in študentov z Univerze v Ljubljani, skupine vrtičkarjev in študentov iz Gradca, hkrati se vrstijo tudi obiski tujih novinarjev. Čudovit odziv ljudi in podporo lokalnega prebivalstva pa lahko začutimo vsakič, ko delamo na lokaciji, pa naj bodo to delovne akcije ali pa individualno delo na parcelah.

Že dobre pol leta, odkar smo začeli delati na lokaciji, povpraševanje po vrtičku presega zmožnosti skupnostnega urbanega vrta. Vsak dan nas v pisarni obiščejo novi ljudje, ki želijo vrtnariti in se samooskrbovati. A že v začetku leta 2012 smo zapolnili vseh preko 80 vrtičkov in na čakalni listi je na desetine ljudi, številka pa narašča iz dneva v dan. Med več kot sto zainteresiranimi so predvsem prebivalci iz bližnjih blokov iz Borove in Nove vasi.

Novi urbani vrtnarji pa za delo na urbanem vrtu niso izkazali le interes. Redno se udeležujejo sestankov, predavanj in delovnih akcij, vse to organiziramo od poletja 2011. Delavnice o samoorganiziranju, vrtnarjenju, ekološki in biodinamični pridelavi, o permakulturi in o skupnostni rabi prostora potekajo od dvakrat do trikrat na mesec. Udeležujejo se jih tudi entuziasti iz Ljubljane in nekateri drugih mest, ki želijo s podobno prakso začeti tudi v svojih urbanih okoljih. Vsak teden sproti se učimo, kako sobivati in sodelovati; kako osebne interese vključevati v interes skupnosti; kako brez večjih stroškov pridelovati kakovostno, ekološko hrano; kako skrbeti za okolje in urejenost v mestu; kako obdržati primer skupnostnega urbanega vrta za zgled drugim domačim in tujim poskusom. Kako idejo, želje in potrebe prenesti v vsakdanjo prakso, ki nas bo krepila in povezovala.

Obiščite nas na skupnostnem urbanem vrtu in sprožite nove pobude v vašem mestu.

Slovenščina: angleška verzija:
stran 1stran 2 page 1page 2
 



Koordinate:

Tkalski prehod 4
2000 Maribor
T: 02 621 02 94
e: info@caap.si

Spletna agencija Arhit