Odprto pismo Varuhov semen evropskemu komisarju

Dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje

Evropska komisija

B-1049 Bruselj

Belgija

Maribor, 23. april 2013

Spoštovani gospod Potočnik,

na vas se obračam v imenu Varuhov semen, Društva za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin. Društvo, ki danes predstavlja mrežo pravnih in fizičnih oseb, v skupnem številu preko 1500 posameznikov, si prizadeva za ohranitev tradicionalno pridelovanih sort kulturnih rastlin tako na praktični, izobraževalni, ozaveščevalni kot tudi na politični ravni (več o društvenih aktivnostih si lahko preberete na društveni spletni strani http://www.semenska.org).

Kot aktivni pobudniki ohranjanja agrobiodiverzitete in vzpodbujanja lastne pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala smo zelo zaskrbljeni glede revizije zakonodaje o rastlinskem razmnoževalnem materialu.

Izhajajoč iz naših strokovnih prizadevanj, ki temeljijo na potrebah in zahtevah ljudi, ter iz pregleda nam dostopnih informacij o spremembah in dopolnitvah uredbe EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu (REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on the marketing and production, with a view to marketing, of plant reproductive material, and repealing Council Directives 66/401/EEC, 66/402/EEC, 68/193/EC, 1998/56/EC, 1999/105/EC, 2002/53/EC, 2002/54/EC, 2002/55/EC, 2002/56/EC, 2002/57/EC, 2008/72/EC and 2008/90/EC), smo do vsebine sprememb in dopolnitev omenjene uredbe oblikovali zelo kritično stališče – predlog zakonodajnega akta Generalnega direktorata za varno hrano in zdravje ter zaščito potrošnikov (DG SANCO) ni usklajen z ohranjanjem biotske pestrosti, pravicami kmetovalcev in tudi ne z zahtevami potrošnikov. Predlagana uredba tako ni orodje za zaščito javnega interesa, temveč orodje v rokah semenarske industrije za vzpostavitev oligopolističnega trga z osnovo prehranske verige (tj. rastlinskim razmnoževalnim materialom).

V nadaljevanju izpostavljamo nekatere sporne točke uredbe in podajamo konkretne predloge za njihovo izboljšavo.

(1) Za dosego koristnih učinkov predlagane uredbe EU je potreben daljši usklajevalni čas med vsemi akterji na področju razmnoževanja in ohranjanja rastlinskih genskih virov. To dodatno potrjuje nazadovanje v kvaliteti vsebine uredbe, kakor tudi nepoznavanje predlagane uredbe EU in neodzivanje političnih odločevalcev na nacionalnem nivoju. Iz tega je razumeti negativen ter mačehovski odnos pristojnih do problematike, ki je v Sloveniji še kako preča, in ki bi jo morali v času izgube prehranske varnosti, še posebej spodbujati.

(2) Uredba je osnovana na sistemu registracije sort in certificiranja procesa razmnoževanja, ki v svoje ospredje postavlja RIN testiranje. Slednje je namenjeno preverjanju različnosti posamezne sorte od že znanih sort iste vrste, ali so rastline ene sorte bolj ali manj izenačene in ali sorta skozi leta pridelave ohranja svoje lastnosti. Uradna testiranja izvajajo za to pristojne institucije in so plačljive narave. Opravljeno RIN testiranje predstavlja osnovo za vpis posamezne sorte v Skupen register sort poljščin ali vrtnin, ki se lahko tržijo. Populacije rastlin starih sort teh pogojev ne izpolnjujejo in so v tem oziru lahko izključene iz Skupnega registra. To dodatno botruje h krčenju agrobiodiverzitete. Obenem mora sorta izpolnjevati kriterije smiselnosti ohranjanja in/ali razmnoževanja (tj. ohranjevalna in vrtičkarska sorta). V primerjavi z nadzorom nad nadaljnjimi sistemi v prehranski verigi (tj. pridelava in predelava prehranskih surovin) je nadzor nad rastlinskim razmnoževalnim materialom prevelik, hkrati pa ima prešibke koristne učinke. Obvezno in uradno RIN testiranje bi moralo biti zahtevano samo za nove, moderne sorte, ki so genetsko ozke in zaščitene (ali v procesu zaščite) z žlahtniteljsko pravico. Za vpis starih sort v Skupen register, bi moralo zadostovati neuradno RIN testiranje, ki ga opravi dobavitelj (ang. operator) rastlinskega razmnoževalnega materiala na podlagi smernic, ki jih pripravijo za to pristojne institucije in brez finančnih bremen. Ob tem bi moralo biti neuradno RIN testiranje zahtevano samo za sorte namenjene za trženje.

(3) Sistem registracije sort in certificiranja pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala mora administrativno in finančno razbremenjevati dobavitelja rastlinskega razmnoževalnega materiala in ne obratno kot predvideva predlagana uredba. S tem kar predvideva predlagana uredba, se izvaja negativna selekcija med dobavitelji v prid velikih semenarskih podjetij.

(4) Uredba posameznim članicam EU ne dopušča velikega manevrskega prostora za usklajevanje, spremembo in/ali dopolnitev uredbe, da bi lahko odgovorila na specifične nacionalne potrebe in prioritete.

(5) Z vstopom uredbe v veljavo bo postala brezplačna izmenjava semen med kmeti in vrtičkarji ilegalno dejanje. To je brutalen poseg v svobodo odločanja posameznika in spodbujanje sonaravnih pridelovalnih praks.

 

S tem pismom se na vas obračamo v želji, da zavzamete kritično pozicijo angažirane civilne družbe na tem področju in po svojih močeh prispevate k zaustavitvi korporativnega lastninjenja rastlinskih genskih virov. Ob enem vas pozivamo, da 6. maja 2013 glasujete proti predlogu Generalnega direktorata za varno hrano in zdravje ter zaščito potrošnikov (DG SANCO) o sprejemu zgoraj omenjene uredbe .

 

Lepo pozdravljeni,

Mateja Koler, predsednica društva Varuhi semen

 

V vednost poslano: Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, (gp.uprs@up-rs.si),

Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje (gp.mko@gov.si ),

Dr. Martina Bavec, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo (martina.bavec@gov.si),

Mag. Zofija Mazej Kukovič, evropska poslanka (zofija.mazejkukovic@siol.net),

Dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije (Andrej.Simoncic@kis.si),

Cvetko Zupančič, predsednik KGZS (kgzs@kgzs.si).



Koordinate:

Tkalski prehod 4
2000 Maribor
T: 02 621 02 94
e: info@caap.si

Spletna agencija Arhit