Zaključki iz javnega posveta “Kje je meja?”

Javni posvet z naslovom »Kje je meja?«, ki je 29. Februarja 2012, potekal v organizaciji KUD Anarhiva , je razgrnil protislovja evropskih politik preseljevanja, sodobnih mehanizmov socialnega izključevanja ter (ne)uspešnost implementacije konkretnega primera preselitve osmih beguncev iz Somalije in Sudana v Integracijsko hišo v Mariboru v okviru »pilotnega projekta« EUREMA.

Na posvetu je sodelovalo devet raziskovalcev in strokovnjakov: Tomaž Gregorc (Urbane brazde), Sonja Gole Ašanin (Ministrstvo za notranje zadeve), Danica Jevšovar (UE Maribor), Urška Breznik (Pekarna Magdalenske mreže, MISC Infopeka), Lana Zdravković (Mirovni inštitut), Miha Nabergoj (PIC), Renata Petek (ZRSZ Maribor), Franci Zlatar (Slovenska filantropija) in Danijela Tamše (aktivistka).

Zgoraj navedeni gostje so predstavili svoj pogled na dve izhodiščni tezi Tomaža Gregorca, raziskovalca Aktiva Rizom, ki deluje v sklopu Urbanih brazd.
Sodobne politike migracij postajajo instrumenti družbenega vključevanja oziroma izključevanja. Po eni strani se potencialne ekonomsko premožnejše migrante »vabi« s ciljem vključevanja na evropski trg dela, po drugi strani pa raste nadzor na t.i. zunanjih mejah Evrope. S tem se pod krinko »varnosti« in »upravljanja« migracij zaostrujejo azilne in vizumske politike, naš skupni evropski prostor pa se spreminja v trdnjavo.
Izvajanje pilotnega projekta preselitve osmih prebežnikov (državljanov Somalije in Sudana) z Malte v Maribor – EUREMA – je skozi sistematično terensko delo spremljal in raziskoval Aktiv Rizom (raziskovalci Urbanih brazd) ter na ravni vsakodnevne integracije preseljenih prebežnikov v Maribor ugotovil sistemske pomanjkljivosti, ki vključujejo (1) zavajajoče obljube nosilcev projekta o možnostih boljšega življenja ter osebne prosperitete, (2) nezadostno informiranost in pripravljenost javnih institucij kot nosilk integracije na reševanje konkretnih življenjskih situacij prebežnikov, (3) porajanje sistemskih latentno-diskriminatornih praks javnih institucij v odnosu do prebežnikov, posebno v uradnih postopkih in v absurdnih birokratskih zahtevah.

Sonja Gole Ašanin iz Ministrstva za notranje zadeve je poudarila, da je na operativni ravni sicer relokacija beguncev z Malte v Slovenijo tekla gladko, vendar pa v postopku odločanja beguncev o selitvi Mednarodna organizacija za migracije le-tem ni podala pravilnih informacij o življenju v Sloveniji in je zato prišlo do razkoraka med pričakovanji beguncev in zdajšnjo realnostjo življenja v Mariboru. Gole Ašaninova ob tem dodaja, da bi zato v bodoče pri tovrstnih programih selitve beguncev morala biti prisotna oseba s strani ministrstva, ki bi beguncem podala točnejše informacije o življenju v Sloveniji. Poudarila je tudi pomen vloge nevladnih organizacij pri izvajanju integracije prebežnikov.

Urška Breznik iz Pekarne magdalenske mreže, MISC Infopeka, je kot predstavnica nevladnega sektorja poudarila pomen nevladnega sektorja na področju integracije migrantov ter izpostavila kritiko sterilne in toge državne podpore na tovrstnih programih. Nevladni sektor načeloma vstopa v situacijo takrat, ko sama država in njeni organi zatajijo. Sporadična pomoč nevladnega sektorja pri nastalih problemih migrantov pa po mnenju Breznikove le vzdržuje status quo, zato bi bilo potrebno nevladnemu sektorju omogočiti izvajanje bolj kontinuiranih oblik polnomočenja migrantov in beguncev – torej programov, ki bi lahko strukturno spreminjali situacijo in ne le gasili posamezne požare, ki se prepogosto pojavljajo.

Lana Zdravković, raziskovalka iz Mirovnega inštituta je poudarila, da je politika Evropske Unije restriktivna ter da uspeh te restriktivnosti terja žrtve v obliki družbenega izključevanja ter s tem ustvarja hermetično zaprto skupnost, ki ljudi v iskanju boljšega življenja spreminja v t.i. »ilegalce«. Takšno razumevanje politično-družbene skupnosti pa ustvarja več razredov pripadnosti in državljanstva, zato bi bilo potrebno rahljati koncepte nacije naroda in državljanstva, da bi v tej relativizaciji prišli do novih rešitev. Zdravkovićeva je ob tem v skladu z naslovom posveta »Kje je meja?« poudarila, da ljudje pod restriktivnimi politikami gibanja cel čas živijo na meji, še posebej državljani t.i. tretjih držav, ki se lahko gibljejo le kot delovna sila oziroma blago, ne pa tudi kot posamezniki.

Miha Nabergoj, pravni svetovalec iz PIC-a, je v kontekstu pilotnega projekta EUREMA in preseljenih somalskih beguncev dejal, da se Somalija sooča z brezvladjem, v katerem državne institucije ne funkcionirajo. Zato je nesmiselno, da v Evropi begunci vedno znova trčijo ob zahtevo za predložitev dokumentov ob vsakršnem urejanju njihove življenjske situacije.
Nabergoj je ob tem izpostavil še eno stališče, ki razkriva problematičen razkorak med prosilci za azil in begunci, ko gre za dostopnost pravne pomoči enim in drugim. Prosilci za azil imajo namreč veliko bolj zagotovljeno pravno pomoč kot osebe, ki dobijo status begunca. Glede na to, da se osebe, ki izvajajo to pravno pomoč imenujejo »svetovalci za begunce« je absurdno dejstvo, da prosilec za azil izgubi svojega »svetovalca za begunce« v trenutku, ko postane begunec. Ob tem pa v praksi prihaja do velike potrebe po brezplačni pravni pomoči prav za begunce, ki začenjajo novo življenje z vsemi birokratskimi preprekami, ki sodijo zraven.

Renata Petek, vodja urada za delo (ZRSZ Maribor) je poudarila, da so begunci v sklopu pilotnega projekta EUREMA sicer imeli na voljo intenzivni trimesečni integracijski paket, vendar pa so bili po teh začetnih treh mesecih preseljeni begunci dejansko izgubljeni. Petkova je poudarila potrebo po bolj premišljenih in postopnih preselitvah ter težo mehanizmov, ki zavirajo integracijo beguncev v novo okolje. Prav tako je predlagala, da tri mesečno intenzivno izvajanje integracijskega paketa ni dovolj, da je nemogoče pričakovati, da bi se begunci po treh mesecih lahko integrirani v novo okolje brez dodatne podpore, socialnih mrež in drugih oblik sodelovanja.

Franci Zlatar iz Slovenske filantropija je dejal, da je Ministrstvo za notranje zadeve sicer izvedlo določene korake, vendar pa se sam projekt ni izkazal za dovolj dobrega, da bi lahko deloval učinkovito. Kar se tiče Slovenije in možnosti za integracijo pa Zlatar meni, da je to izjemno nepripravljeno polje za begunce tako na sistemski ravni kot med širšo javnostjo, saj v slovenskem prostoru še vedno obstajajo močni predsodki pred integracijo priseljencev.

Danica Jevšovar, predstavnica Oddelka za javni red in tujce, UE Maribor, je ob vsem povedanem dodala, da na referatu za tujce nimajo težav s tujci.

Danijela Tamše je ponudila premislek koncepta meje in izpostavila, da meja »našega sveta« ni več zgolj na robu, na Schengenu, ampak je začrtana v srcu vsakega mesta in vsake družbe.

Ker sta dve ključni osebi pri izvajanju, koordiniranju in odgovornosti pilotnega projekta Eurema v RS, direktorica direktorata za migracije in integracijo Nina Gregori in Igor Bratuša, referent v Integracijski hiši v Mariboru, udeležbo na posvetu v zadnjem trenutku odpovedala, smo lahko še naprej upravičeno zaskrbljeni nad interesom Ministrstva za notranje zadeve za aktivno reševanje sistemskih problemov, ki so se pokazali pri izvajanju Eureme.

Široko razpravo, ki jo je ponudilo omizje in kasneje še občinstvo, je Tomaž Gregorc strnil s štirimi konkretnimi predlogi ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče razrešiti določene sistemske zagate beguncev v Sloveniji:
1. Nemudoma priskrbeti ustrezne tolmače (somalijskega, sudanskega ali arabskega jezika) za pomoč pri komuniciranju z relevantnimi javnimi institucijami in razumevanju uradnih dokumentov.
2. Nemudoma zagotoviti pogoje, da se v specifičnih primerih omogoči izjeme v upravnih postopkih za:
• brezplačen vpis na univerzo,
• zamenjavo vozniškega dovoljenja,
• postopek razveze zakonske zveze.
3. Z Zavodom RS za zaposlovanje poiskati primerne zaposlitve, ki jih begunci lahko opravljajo brez »popolnega« znanja slovenskega jezika ali brez znanja slovenskega jezika. Oziroma poskrbeti, da se begunci lahko vključijo v programe usposabljanja.
4. Poskrbeti, da bodo osebe s statusom begunca imele možnost zaprositi za neprofitna stanovanja.

 



Koordinate:

Volkmerjev prehod 4
2000 Maribor
M: 040376202
E: info@caap.si

Spletna agencija Arhit