Zadruženje – delavnica zadružnega povezovanja in sodelovanja

Zadruženje – delavnica zadružnega povezovanja in sodelovanja

V torek, 20. maja 2014, se je v prostorih CAAP-a odvijala delavnica zadružnega povezovanja in sodelovanja, poimenovana Zadruženje. Na njej smo izvedeli nekaj o dolgi zgodovini zadružništva v Sloveniji, demokratičnih načinih soupravljanja zadruge, ter o primerih dobrih in slabih zadružnih praks. Predvsem pa smo se lotili konkretnih praktičnih problemov bodočih in delujočih zadružnikov.

Težave so, pa najsi bodo to navzkrižja interesov članov zadruge ali različne predstave o tem, kaj pojem zadruga sploh pomeni. Opredelitvi slednih in iskanju rešitev je služil drugi del delavnice.

Problemi, ki so jih sodelujoči na delavnici izpostavili, so botrovali slabi komunikaciji med člani in (ne)jasno opredeljenim pogojem, dolžnostim in pravicam članov v zadrugi. Redna udeležba na sestankih ter izpostavljanje vseh aspektov, tudi težkih, je v praksi težje kot na papirju.

Prav tako se je jasno opredelil problem izkoriščanja zadruge, ki je neposredno povezan z (ne)razumevanjem odnosa članov do zadruge. Še vedno ne dojemamo najbolje koncepta, ki vključuje tesno povezanost članov z zadrugo in da gre izkoriščanje slednje na škodo vseh članov. Predsednik ali/in direktor ni tisti, ki ima večjo moč odločanja in ne predstavlja grožnje članom. Pravilo zadrug »en član-en glas« to jasno opredeljuje.

Zadruga je organizacija, kjer je participacija nujna, rešitev zgornjih problemov je jasna, čeprav ni lahka, je pa edina prava – veliko komunikacije, kvalitetna izobraževanja, (ne)formalna povezovanja, le tako bosta konkurenca in prelaganje odgovornosti dali prostor pripadnosti in sodelovanju.

Za jasnejšo sliko in veliko dobrih predlogov je poskrbela  gostja, svetovalka in strokovnjakinja za zadružništvo, ga. Jadranka Vesel, ki se dobro zaveda, da so zadruge razširjene po vsem svetu. Povezujejo 800 milijonov članov ter zagotavljajo 20 odstotkov več delovnih mest kot vsa multinacionalna podjetja skupaj.

In kje se pri zadružnem delovanju ponovno zatakne v našem prostoru? Seveda pri sistemu, ki zadružnega modela povezovanja ne podpira, prav tako pa so ovire v samem duhu ljudi, ki se počasi prebujamo iz krča individualne borbe za preživetje. Čas je, da dojamemo, kaj sodelovanje pomeni v vseh razsežnostih, tudi in predvsem pa v poslovni, kjer lahko na tak način poskrbimo tudi za lokalno blaginjo. Zato ta trenutek obstajata dva bistvena dejavnika za uspeh novega vala zadruženja: nujnost delovanja naše iniciative za boljše in nove zadružne prakse, ter povezovanje in sodelovanje, ki bo te prakse omogočalo.

Zadružimo!

Andreja Kuhar

 

 

 



Koordinate:

Volkmerjev prehod 4
2000 Maribor
M: 040376202
E: info@caap.si

Spletna agencija Arhit