LOKALNI VIRI – ODPRTI PRISTOPI: predstavitveni dogodek projekta Inovaloca

LOKALNI VIRI – ODPRTI PRISTOPI: rabe lokalnih virov v temelju socialnega podjetništva

V prostorih Združenja Center alternativne in avtonomne produkcije – CAAP, smo 14.maja 2014 organizirali predstavitveni dogodek čezmejenega projekta Slo-Hr Inovaloca. Projekt spodbuja inovativno rabo lokalnih virov kot priložnosti za razvoj socialnih podjetništva,  na dogodku smo pa smo skozi predstavitve dobrih praks spodbujali mreženje in povezovanje, ki lahko vodi do razvoja skupnega podjema.

SEJEM IN OKROGLA MIZA

Na dopoldanski okrogli mizi so se predstavila socialna podjetja, na sejmu pa so nekateri razstavili tudi svoje izdelke. Novonastala Zadruga BikeLab je razstavila izdelke iz recikliranega materiala zavrženih koles (obeski za ključe iz kolesarskih verig, etuiji za mobitele iz rabljenih notranjih kolesarskih pnevmatik), Taja Design se je predstavila s tekstilnimi izdelki v stilu krpank (patchwork), ekipa Wood Stock pa z ročno izdelanimi lesenimi očali. Na ogled so bili tudi inovativni leseni dildi DeeLeeDoo oblikovalke Iris Trstenjak in leseno otroško pohištvo Manice Klanovšek. V dvorani pa so bile na ogled obleke, izdelki mladih Rominj iz društva Terne Roma.

DELAVNICA

V popoldanskem delu je sledila delavnica z aktualnim naslovom ŽLED-LES-POTENCIAL: viri – možnosti – priložnosti. Delavnico je vodila Alenka Hren z javne agencije SPIRIT Slovenija, na njej smo udeleženci najprej identificirali neposredne posledice žledoloma, in nato probleme, ki izhajajo iz njega. Po naravni ujmi je v gozdovih obležalo devet milijonov kubičnih metrov lesa, ki lahko ob prepočasni in neprimerni sanaciji hitro propade, izgubi dodano vrednost  in je  uporaben le še za celulozo in drva. Ena izmed resnejših težav uspešnega odpravljanja škode je nejasno ali razpršeno lastništvo gozdov, saj preprečuje hitro sanacijo in učinkovito prevzemanje odgovornosti. Prav tako je delo v poškodovanih gozdovih zelo nevarno, hkrati pa primanjkuje izkušene delovne sile. Udeleženci so poudarili, da je za skladiščenje in predelavo na voljo premalo primernih prostorov in strojev. Izpostavili so nepovezanost deležnikov  v lesno predelovalni verigi, kar vodi do težav na domačem trgu, ki ostaja nerazvit, tuj trg pa prenasičen. Za večino naštetih problemov so že bili vzpostavljeni določeni ukrepi, direktive in intervencijski zakon, vendar smo opazili, da so se velikokrat izkazali kot neprimerni. Udeleženci pogrešajo subvencije za nakup potrebne strojne opreme, zagonska sredstva za start-upe in spodbude za povezovanje. Problematizirali so tudi hitrost postopkov v javnih institucijah. Zaključili smo, da bo v prihodnje treba dvigniti kulturo uporabe domačega lesa in izdelati celostno strategijo razvoja lesne industrije in obrti.

Drug del delavnice je bil naravnan bolj ustvarjalno. V dveh skupinah smo udeleženci iskali odgovore v obliki socialno-podjetniških idej. Prva skupina je na podlagi problema, pomanjkanje distribucijskih kanalov lesne produkte, predlagala rešitev v obliki spletne trgovine (Slo-w-ood, S-les, I feel wood), kjer bi se združeni na enem mestu prodajali slovenski lesni izdelki. Na ta način bi povezali izdelovalce, oblikovalce, dvignili prepoznavnost Slovenije, odpirali pot na tuje trge, zagotovili dobiček in nova delovna mesta, zvišali motivacijo začetnikom in dvignili kulturo uporabe slovenskega lesa. Podporni ukrepi, ki bi si jih želeli pa so razpisi, katerih predmet bi bil povezan z lesom in razpisi, ki bi spodbujali partnersko sodelovanje (tudi v obliki zadrug) ter subvencije za zaposlovanje ali zagon podjetja.

Druga skupina je delala na problemu lastništva, saj ima 80 odstotkov lastnikov gozdov v lasti manjše površine. Odgovor na problem razpršenega in neaktivnega lastništva so videli v iniciativi ali zadrugi (Svobodna lesna cona), ki bi skupaj s člani predelovala les za različne namene in nudila servisne storitve, gradila infrastrukturo in ozaveščala o pomenu rabe lesa. Iniciativa bi tako spodbujala uporabo lokalnega lesa, omogočala delovna mesta in čistila gozdove. Potencialne ovire, ki jih vidijo na poti k realizaciji pa so pomanjkanje mehanizacije in strokovnosti ter neusklajenost ukrepov.

Zaključke delavnic bomo izvajalci projekta posredovali nekaterim javnim zavodom, agencijam in ministrstvom, saj menimo, da je pri oblikovanju strategij in politik potreben tudi aktiven državljanski pristop. Prav tako pa bomo nadaljevali s povezovanjem posameznikov in podjetij z namenom spodbujanja zadružništva na temeljih socialnega podjetništva.

 

 

Hvala vsem za udeležbo.

Kooperativa Konjice, Zadruga BikeLab, Društvo Terne Roma –Mladi Romi, Stanovanjska kooperativa Maribor, Zadruga Dobrina, Eko-socialna kmetija Korenika, Kooperativa Dame, Kooperativa Peron, iniciativa KonopKo, Manica Klanovšek, Taja Design, Iris Trstenjak, ekipa Wood stock, Zavod za zaposlovanje Maribor, ŠC Visoka strokovna šola, Zavod za gozdove, Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, Alenka Hren.

 

 

 



Koordinate:

Volkmerjev prehod 4
2000 Maribor
M: 040376202
E: info@caap.si

Spletna agencija Arhit