V začetku leta 2011 so raziskovalci Urbanih brazd začeli obiskovati različne kraje in vasi okrog Maribora. Izbrali pa so naš kraj – Jurovski Dol, ker so prepoznali kulturno bogastvo vaščanov in željo, da svoje delo in življenje nadgradimo kulturno in ekonomsko. Nekateri vaščani smo se namreč leta trudili, da bi ohranili in prenašali izročilo, obudili praznike, slavja in tradicijo. Uspeli smo razviti tri regijsko prepoznavne produkte: projekt Polne vreče zgodb, praznik Jurjevanje s konji in Žetev.

Program Urbanih brazd nam je omogočil, da smo kulturno dediščino Jurovskega Dola in širše regije ponesli v Maribor, v večja mesta v Sloveniji in tujini ter da smo začeli naše delo in želje uresničevati z novimi socialnimi in ekonomskimi pristopi. V ta namen smo ustanovili kooperativo Dobrina, prek katere smo začeli konec leta 2011 preskrbovati vrtce in šole z lokalno pridelano, sezonsko in živo hrano. Različni strokovnjaki iz Urbanih brazd, agronomi in drugi poznavalci ekoloških in socialnih področij so eno leto usposabljali kmetovalce, da bi iz konvencionalne pridelave prešli v ekološko kmetovanje, da bi odprli dopolnilno dejavnost in da bi začeli tržiti pridelke iz kmetij. Izobraževali so tudi starše, učitelje, vzgojitelje in otroke iz vrtcev in šol na Teznem, ki so se zavestno odločili, da vstopijo v proces izgradnje prehranske varnosti in samozadostnosti.

Poleg oskrbe javnih institucij s sezonsko hrano, zadruga Dobrina organizirala tudi prodajo tedenskih zabojčkov z zelenjavo in sadjem (od 9. maja 2012), postopoma pa načrtujemo še odprtje trgovine, da bi s kakovostno hrano lahko oskrbovali vse meščane. Da pa bi kooperativa kot ekonomska oblika organiziranja preskrbe s hrano lahko postala trajnostna lokalna praksa, iščemo načine za odprtje obrata za predelavo hrane. Kajti viške, ki bodo ostajali v kooperativi, moramo predelati in jih skrbno porabiti. Hkrati pa bomo z novim socialnim podjetjem zaposlili še ranljive brezposelne posameznike v mestu in na vasi.

Ponudba, ki jo izvajamo že od lanskega leta in smo jo letos profesionalizirali, je kmečki catering. Zadruga Dobrina dobiva vse več priložnosti, da meščanom ponudi domače pekovske izdelke, domač jabolčni sok in druge dobrote, ki so jih vaščani skozi stoletja pripravljali za praznike, poroke in slavja, med katerimi ima posebno mesto gibanica, domača orehova potica, domač kruh iz krušne peči in »tukla« – vino iz jabolk. Vse to so nenadomestljive kulturne dragocenosti, ki nas opominjajo o kulturi vonja, okusa, o medosebnih odnosih in življenju v skupnosti.

S projektom trajnostne lokalne preskrbe po eni strani krepimo ruralno prebivalstvo in ga vzpodbujamo k ohranjanju kmetijske in kulturne dejavnosti v kraju. V preteklih treh desetletjih so številni kmetje postali industrijski živinorejci, še več jih je kmetije povsem opustilo. Mi pa želimo prebuditi stare sadovnjake in na novo posaditi polja z zelenjavo. S ponovnim obujanjem pestrosti pridelave izboljšujemo kakovosti hrane, pridelovalce pa organiziramo, kajti samo tako lahko prodajamo na domačem trgu, kjer so doslej prevladovala import – export podjetja s poceni hrano iz največjih tržnic Evrope. Meščanom pa s ponudbo sezonske hrane nudimo kakovostno zadovoljevanje prehranskih potreb, jih osveščamo o zdravem življenju in pomenu dobrin iz neposrednega okolja.

Naš poskus izgradnje novega sodelovanja med mestom in vasjo, obuditve vzajemnosti, solidarnosti in povezanosti, je šele na začetku. Upamo pa, da bo naše delo zraslo v primer dobre prakse in da bo takšnih pobud v naslednjih letih še več.

Suzana Črnčec, predsednica Zadruge DOBRINA