Prvič objavljeno v 69. številki Kralji Ulice (februar 2012), stran 19

sámec -mca m (á) 1. žival moškega spola: samci te živali imajo močne čekane; opičji, žabji samec; samci in samice / ekspr. v njem se je vzbudil nagon samca 2. nav. ekspr. neporočen moški: bil je star samec; v baraki stanuje pet družin in deset samcev / še vedno je samec

V Samskem domu na lokaciji X živi okrog 40 prebivalcev, ki so – kot gre sklepati po imenu njihovega domovanja – vsi po vrsti Samci. Morda bi dragi bralec želel ogorčeno bljuvati po tej nedvomno zapacani logiki sklepanja, ki si dovoli bistvo bitja zvesti na ime njegovega domovanja. Pa vendar je vse bljuvanja željne bralce potrebno opomniti, da tovrstna sklepčnost nikakor ni tako zelo nezaslišana, kot se zdi na prvi pogled. Svet narave in družbe namreč ponuja nič koliko primerov, kjer esenca neke entitete izhaja iz njenega mesta bivanja. Tako na primer lahko z gotovostjo sklenemo, da v božjem hramu ne prebiva nihče drug, kot Bog. Da v Pasji uti ne prebiva nihče drug, kot Pes. In da na gusarski ladji ne prebiva nihče drug, kot Gusar. Primerov v potrditev naše sklepčne logike je v praksi nešteto, zato po temeljitem premisleku pomirjeni znova izjavljamo, da v Samskem domu ne prebiva nihče drug, kot Samec.
Kaj torej zares vemo o tej življenjski formi, ki je po svoji biti Samec? Ko smo o njej povprašali sosede samskega doma na lokaciji X, smo naleteli le na rekla-kazala predpostavke o južnjakih, kar bi naj naši Samci pred integracijo v lokalno floro in favno tudi bili. Ker sami ne pristajamo na tovrstne populizme v sklepanju, smo se namenili stvari približati iz bolj objektivnega stališča. Kot smo bili marljivo poučeni v šolskih klopeh, se mora vsak iščoči najprej zateči po odgovor k terminološki Bibliji našega simbolnega sveta – Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Zato smo se kot zavedni komandosi, izvaljeni izpod ojdipovskih neder nadebudnih slavistk, tjakaj tudi bliskovito zapodili v iskanju esence besede Samec.
Med navedenimi pomeni sta se za našo mini ekspertizo izkazala zanimiva predvsem dva. Prvi samca definira kot žival moškega spola ter ob tem navede primer: »opičji, žabji samec.« V kolikor bi bil ta pomen aplikativen za naš predmet raziskovanja, bi bili torej Samci iz Samskega doma X v skladu s SSKJ postavljeni v domeno živalskega. Druga slovarska definicija enači samca z neporočenim moškim, kar bi ga postavilo v domeno človeškega le pod pogojem, da z drugo človeško osebo ni sklenil zakonske skupnosti. Za boljšo ponazoritev pomena SSKJ doda sledeč primer rabe: »V baraki stanuje pet družin in deset samcev.« Torej, samec – tokrat človek – je v tem pomenskem registru postavljen kot nekaj ločenega, če ne celo diametralnega družinskemu. V vsakem primeru lahko sklenemo, da gre pri Samcu za od instinktov gnano obliko bitja, ki se ne zmore v polnosti podrediti sferi družbenega in ustaliti v civilizirani skupnosti, imenovani zakonski stan. Cenjeni bralec se bo zato najverjetneje strinjal, da je SSKJ pred nami razgrnil bogato pomensko večplastnost termina Samec, ki poetično vznika nekje med živalskim in človeškim.
Ob tej hibridni perspektivi Samcev, stanujočih v Samskem domu X, smo se kot komandosi objektivne znanosti nemudoma odločili poiskati primerek zloglasnega hibrida. Sinhronizirali smo ure, preučili tloris ciljne lokacije in ustvarili bazo v bližnjem kafiču. Ko smo torej končno izvedli preboj v Samski dom X, smo v oprezanju za tarčo – »opičjim, žabjim samcem« ali neporočenim moškim – srečevali le povečini starejše poročene osebe moškega spola, ki so nas glasno pozdravljale in tako nonšalantno ogrožale celotno terensko akcijo. Po temeljitem pregledu poslopja smo si potegnili najlonke iz obraza in zmedeni bolščali drug v drugega. Kje, zaboga, tiči Samec X? In če Samca X ni, kdo so torej vsi ti moški, ki smo jih v Samskem domu X množično srečevali? Ali so morda oni Samec X? Ob tej nezaslišani misli se je naš simbolni logos, utemeljen na Bibliji označevalcev SSKJ, boleče zamajal. Razkorak med slovarsko definicijo samca in med moškimi, ki smo jih uzrli v poslopju Samskega doma X, je namreč enako velik kot ta, ki zeva med Zoranom Jankovićem in politično levico. Zlomljeni smo se odpravili v Samski dom X še enkrat, tokrat brez predhodnih domnev o tem, koga ali kaj iščemo.
Morda se le nisi tako zelo motil, dragi bralec, ko si želel bljuvati in cepetati nad sklepom, da so prebivalci samskega doma po svoji esenci Samci. Ali morda celo neporočeni živalsko-človeški hibridi, kot smo po šolsko sklepali na osnovi SSKJ. Tisti, ki naseljujejo poslopje Samskega doma X, namreč zagotovo niso niti živali moškega spola niti tiste vrste ljudje, ki bi jim bila družinska skupnost tuja. Z drugimi besedami, v primeru domnevnega Samca X ne govorimo o hibridnem samotnem jezdecu, ki kljubuje družbenim protokolom s svojo instinktivno nravjo. Nasprotno. Po aktivnem opazovanju z udeležbo v Samskem domu X smo spoznali, da so predmet našega zanimanja v resnici moški, ki so v Slovenijo prišli izvajati težka gradbena in ročna dela, prenašati sistemske zlorabe in izkoriščanja delodajalcev za minimalno plačo ter živeti v sobicah z minimalnim gretjem s še dvema sostanovalcema. Vse to z namenom, da polovico svoje minimalne plače lahko pošljejo svoji množični družini v eno od držav bivše Jugoslavije. Ali je to res Samec, kot ga logično nakazuje ime njegovega bivališča – Samski dom? Ali pa, bodiva radikalna dragi bralec, je Samski dom morebiti zgolj zrcalo konstrukta tistega Drugega, ki ga puščamo v sferi instinktivnega kot nezmožnega inkulturacije? Morda prav ta konstrukt utemeljuje sistemske zlorabe našega Samca X, ki jih vsak dan avtistično spremljamo preko medijev in ne zinemo nebeunemeu? Kajti če Samca X prikladno puščamo na imaginarnem križišču človeškega in živalskega, lahko ostajajo tudi merila minimalnega humanega ravnanja z njim nekje vmes. Kje ste pa že slišali, da bi kdo odgovarjal zato, ker svojemu psu ni plačeval pokojninskih prispevkov?