Na mednarodni dan migrantov, v nedeljo 18. decembra, smo se v ekipi kolektiva Rizom v okviru projekta Digitalno nomadstvo odzvali na globalni poziv Immigrant Movement International k akciji ter obiskali Integracijsko hišo, ki ždi na obskurnih obronkih Maribora in tam gosti podobno obskurne sosede iz Afrike in Bližnjega Vzhoda. Prebežnike torej, ki si jih je državni aparat širokogrudno stiščal med štiri stene mariborskega spalnega naselja, po katerem sta se v času našega prihoda potikala le dva attention seeking čefurja, ki sta skovikala izza vogalov in izvajala svakojake performanse z namenom, da naša urbana delegacija prizna njun – kakopak tudi obskurni – obstoj. Če se morda kdo čudi nad politično nekorektnostjo, s katero smo si dovolili to bizarno sceno poimenovati čefurjada, naj še dodamo, da sta dotičneža nosila šuškavi trenerki, kar pa je po največkrat citirani referenci čefurologije, Tomažu Majerju (SDS, 2011 : 21), neizpodbitni indic čefurskega vrste. Slednjo bi Majer – če bi verjel v evolucijo – verjetno postavil na mesto volilopiteka, torej v stadij, kjer se bitje ravna po obkroženi številki na roki in še ne zna besedilno artikulirati. Po pregledu Majerjevih znanstvenih objav lahko torej z gotovostjo sklenemo, da primerka pred našimi očmi tisti nedeljski popoldne nista puščala nikakršnega dvoma o njunem poreklu. Trenirkasto pošušljavanje, ki sta ga performativno producirala, je odmevalo po celotnem spalnem naselju, vendar pa na srečo iz spanja ni zbudilo nikogar.

Ob prihodu v Integracijsko hišo smo najprej vljudno počakali, da se celotna prebežniška delegacija prebudi iz popoldanskega spanca pravičnih in zbere v skupnem prostoru, kjer je Ministrstvo za notranje zadeve že prijazno inštaliralo 4 IBM stacionarne računalnike. Ob začudenem pogledu nejevernega H., ki je prvi prikukal izza vrat in opazoval našo eksotično zasedbo njegovega dnevnega prostora, smo inštalirali nadgrajen rabljen računalnik in mu obenem razlagali o filozofiji odprte kode, o politiki ponovne rabe računalniške opreme ter o opolnomočenju skozi avtonomno pridobivanje informacij. H. se je izkazal za odličnega gostitelja, ko nam je prikimaval z nasmeškom na obrazu, ter se celo strinjal z našim predlogom, da iz popoldanskega spanca prebudi še preostanek gostiteljskega odbora. V toku nadaljnje pol ure so nato v skupni prostor nejeverno prikapljali tudi drugi rezidenti Integracijske hiše, ki smo jih z našimi omejenimi animacijskimi sposobnostmi medlo zainteresirane uspeli zbrati okrog inštaliranega računalnika. Sodeč po številni slovenski turistični literaturi, ki je ležala naokrog po sobi smo sklenili, da so naši gostitelji zagotovo mnogo bolj uspešno integrirani v slovenskost kot naša ekipa in da nam v tem pogledu preostane le še integracijski šnelkurz v afriškost. Zato smo naše gostitelje zaprosili, da najprej naštejejo afriške države ter jih nato tudi izrišejo na nemem zemljevidu. V krožnem izmenjavanju treh sodelujočih pred računalnikom, ki so obenem spremljali še prenose nogometnih tekem in se kompulzivno vpisovali v Facebook, smo končno uspeli izrisati imaginarne meje okrog tridesetih držav in ostalih šestnajst uspešno potlačiti v temo obskurnega kontinenta. Nato smo pred našimi tremi junaki, ki so nekje med levjesrčno hrabrostjo in resigniranim avtizmom vztrajali do konca, predstavili delovanje operacijskega sistema Ubuntu ter jih povabili na odprtokodne delavnice, s katerimi pričnemo marca. Na odprti staro-novi računalnik smo po pogovoru s prebivalci hišice integracije inštalirali še skype, saj so se potožili, da le ta deluje samo na enem IBMu Ministrstva za notranje zadeve. F. je iz sobe prinesel slušalke z mikrofonom in uspešno poklical nekoga na drugi strani. Odprta koda za odprte meje in komunikacijo, cilj digitalne intervencije, je prerezal košček digitalne ločnice v dnevni sobi notranjih zadev. Po izhodu iz Integracijske hiše smo obstali na stopnicah, si prižgali čik in v nikotinski meglici sklenili, da tudi veliki imperiji niso bili zgrajeni čez noč. Ob tej sklepni misli je bilo slišati le še odmev skovikov in pošuškavanj tri ulice vstran.