Zaostrena socialna, ekološka, gospodarska in kulturna razpotja, pozitivistični pogledi k bolj učinkoviti, fleksibilni, tekmovalni in konkurenčni družbi, nekonsistentne in ne trajnostno naravnane politike ter pomanjkanje dolgoročne vizije razvoja družbe – vse to je povzročilo, da se danes tudi v Sloveniji soočamo z gospodarsko, finančno, energetsko, okoljsko in prehransko krizo. Ker smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami v nezavidljivem položaju, smo projekt Urbanih brazd zastavili tako, da poleg osveščanja javnosti razvijamo tudi povsem konkretne primere dobrih praks alternativne in avtonomne produkcije, in sicer v tistih vidikih življenja, ki so predpogoj za strpno, vzajemno in ustvarjalno družbo. Po eni strani smo se osredotočili na krepitev kulture sobivanja, po drugi pa na ohranjanje kulturne dediščine, kamor vpisujemo tudi biotsko raznovrstnost.
Brez pompoznih napovedi smo januarja 2011 začeli dvoletni program, prek katerega v sodelovanju z lokalnimi in četrtnimi skupnostmi, izobraževalnimi in socialnimi ustanovami, predvsem pa z angažiranimi ustvarjalkami in ustvarjalci v Mariboru vzpostavljamo primere dobrih praks opolnomočenja skupnosti. Z intenzivnim delom s sedmimi raziskovalnimi skupinami smo v manj kot pol leta aktivnosti razširili v sodelovanje z več kot tisoč otroki, starši, različnimi etničnimi skupnostmi, strokovnjaki, mladimi, kmeti, delavci, brezdomnimi, Romi, hendikepiranimi in tudi z ljudmi, ki so izgubili prihodnost. Afirmacija tistih, ki so zatirani ali razčlovečeni ali pa od svojega dela kljub sposobnostim in kompetencam enostavno ne morejo preživeti, poteka prek poskusov gradnje novih subjektivitet, ki jih vzpostavljamo z emancipatoričnimi procesi gradnje skupnosti, sodelovanj, vzajemnosti, solidarnosti in dostojanstva.
Programski sklop Urbane brazde ustvarja angažirana znanstvenoraziskovalna skupina visoko usposobljenih strokovnjakov s področja sociologije, antropologije, socialnega dela, ekologije, agronomije, prava, prometa in vizualnih umetnosti. Raziskovalci izhajamo iz teorije socialne ekologije, ki pojasnjuje, zakaj okoljskih vprašanj ne moremo analizirati ali odpravljati brez soočenja s temeljnimi protislovji v mehanizmih delovanja sodobnih družb, ki razkrajajo družbeno tkivo ter s tem tudi naravno okolje. Pri svojem delu uporabljamo metodo militantnega raziskovanja, za katero je značilno, da prevzema nase kreativno, afirmativno in dinamično vlogo, značilno za potencio (ustvarjanje) samo, zato raziskovalci delujemo »z ljudmi« in ne »za njih« ter po principih, ki stremijo k večji heterogenosti, celovitosti, horizontalnosti, avtonomnosti, spontanosti in intuitivnosti.
Na najnižjo samopreskrbo z zelenjavo in sadjem, ki jo ima Slovenija v primerjavi z Evropo, na dvajsetletno izumiranje malih tradicionalnih kmetij, na izgubljanje biotske raznovrstnosti, na dnevno propadanje sedmih hektarjev obdelovalnih površin ter ob vse večjih zdravstvenih tveganjih v Urbanih brazdah odgovarjamo tako, da v sodelovanju z izobraževalnimi in socialnimi institucijami v četrtni skupnosti Tezno ter s skupnostmi malih tradicionalnih kmetov iz zaledja Maribora vzpostavljamo trajnostno lokalno preskrbo (TLP). S konkretnimi vezmi med lokalno skupnostjo in mestom želimo skrajšati pot od vil do vilic, zmanjšati zdravstvene stroške poceni hrane, ki zdaj prihaja iz padskih tržnic, ter opolnomočiti skupnosti, ki so bile doslej brez vsakršne interakcije. Vzporedno gradimo semensko knjižnico, s katero želimo zbrati, razmnožiti in povečati bogastvo starih avtohtonih sort, predvsem pa vzpostaviti sisteme distribucije, da bo sezonska hrana z visoko biotsko vrednostjo spet na krožnikih. Po zgledu bogatih evropskih primerov skupnostnega urbanega vrtnarstva bomo v Borovi vasi, neposredno ob veliki koncentraciji blokovskih naselij, vzpostavili alternativne skupnostne vrtove, v vrtcih in šolah pa permakulturne, metuljne in sadne vrtove, s čimer želimo obogatiti pedagoški proces in ponovno vzpostaviti stik z naravnim okoljem.
Na najvišjo brezposelnost v zgodovini Slovenije, na stečaje večine gradbenih podjetij v Mariboru ter oškodovanje migrantskih delavcev poskuša odgovoriti aktiv Rizom, raziskovalna skupina strokovnjakov in gradbenih delavcev, ki z odkrivanjem sistemske diskriminacije išče alternative. Hkrati z različnimi projekti (denimo Zero dollar laptop) vzpostavlja tudi novo subjektiviteto afriških migrantov, da bi lahko promovirali svoje kulture ter postali ustvarjalen del mesta. Pri raziskovanju z Romi smo določili tri smernice: z literarnim delom bomo osvetlili dogovorjene poroke in vlogo deklet in žensk v romskih družinah od priseljevanja Romov v Maribor do danes; s pripravo slovarja romskega jezika bomo začeli izvajati tečaje romščine, da bi jo uporabljali tudi mladina in otroci; s konkretnim projektom Etnomobil pa bomo v blokovskem naselju Poljane, kjer so koncentrirane romske družine s socialno problematiko, uvajali posebne programe za opolnomočenje deklet in žensk, učne delavnice za otroke in glasbeno terapijo. Projekt Teleport – kolesarjem in pešcem prijazna skupnost z rednimi tedenskimi delavnicami popravil koles, kritično maso, kolesarskimi paradami in načrti socialnega podjetništva že neposredno ukrepa proti nasilju pločevine v mestu ter opozarja na varnost pešcev in kolesarjev.
Vseh šest pravkar navedenih in v nadaljevanju te knjižice natančneje predstavljenih programov Urbanih brazd se udejanja pod skupnostno streho Centra alternativne in avtonomne produkcije – CAAP. V živahnem središču kolektivnega ustvarjanja ekoloških, socialnih, kulturnih in umetniških programov Združenje ustvarjalk in ustvarjalcev alternativne in avtonomne produkcije skrbi za dostojno, kakovostno in alternativno zagotavljanje potreb ljudi, zlasti pa za plemenitenje dejavnosti tistih, ki so znotraj kapitalistične produkcije vedno potisnjeni na zadnje mesto. CAAP spleta kooperative, zadruge, socialna in skupnostna podjetja, društva, zavode in vrsto drugih institucij, ki sledijo nepridobitnim dejavnostim in iščejo vedno nove možnosti povezovanj in izmenjav.