V petek se je v CAAP predstavil še Etnomobil, projekt ki ga je Združenje Frekvenca uresničila z romsko skupnostjo.

Na okrogli mizi »Romska beseda v slovenskem prostoru« smo razgrnili tematiko razširjenosti bralnih gradiv v romskem jeziku, njihovo žanrsko in vsebinsko razsežnost, strokovnost, dostopnost za ciljne populacije, ki so jim namenjena. Na okrogla mizi so sodelovali govorci iz partnerskih mest Evropske prestolnice kulture – Mitja Gregorič in Klemen Klinc (Velenje), Samanta Baranja (Murska Sobota), Maja Žunič Fabjančič (Novo mesto) in Shemsedin Berisha (Maribor). Gostje so spregovorili o pomembnosti učnih gradiv v romskem jeziku in njihovi uporabni vrednosti, iskali odgovore na vprašanje, kako lahko društva, ki odpirajo romske tematike, zagotovijo najboljše možno sodelovanje vseh deležnikov, ki so pomembni za nadaljnji razvoj knjižnih izdaj o romskem jeziku, učna gradiva in drugo literaturo. Ob zaključku diskusije so opozorili na pomembnost nadaljnjih razprav o izzivih slovenske družbe na področju romske kulturne politike.

Obenem je bila v CAAP skozi ves dan odprta tudi razstava romske literature iz partnerskih mest EPK in predstavljene knjižne publikacije, nastale v preteklih desetih letih, iz Velenja, Novega mesta, Murske sobote in Maribora, v katerih so obravnavani različni vidiki življenja Romov v Sloveniji. Razstavljeni so bili zborniki, slikanice, slovarčki, učna gradiva ipd. Prek interaktivnih predstavitev ustvarjalcev romske literature in vodenju po razstavi so obiskovalci dobili vpogled v možnosti za nastanek tovrstne literature in potrebe romskih skupnosti, da jo ustvarjajo in predstavljajo širši javnosti.

Kako nastaja prvo obsežnejše literarno delo romske avtorice v slovenskem prostoru Dekle z bonboni, sta predstavili – Jasmina Ahmetaj, avtorica zapisov zgodbe, in Marta Gregorčič, ki zapise spreminja v knjižno obliko . Pogovor je povezoval Vinko Cerar, ki je prebral tudi nekaj odlomkov iz romana Dekle z bonboni, ob klavirski spremljavi Zlatka Durakovića. Roman odkrito in brez zadržkov predstavlja življenje in sanje romskih deklet, ki so ujeta med tradicijo in vsakodnevnim življenjem, med pravila in zapovedi ter navade in želje, nemalokrat med vero in pričakovanji ter tihim neizrečenim hrepenenjem.

Glasbena zasedba izvajalcev Hazemine Minke Đonlić, Šukrane Hašimi in Zlatka Durakovića je za konec publiko nagovorila s tremi pesmimi Loli phabaj, Ušti, ušti in Ćhaje šukarije. Ritmična raznolikost in barvita melodičnost sta publiki dali okusiti raznovrstnost romskega ljudskega glasbenega izročila.